legitimacija — legitimácija ž DEFINICIJA 1. term. osobna iskaznica 2. pravn. ovlaštenje za poduzimanje kakvog pravnog čina [aktivna legitimacija; pasivna legitimacija] ETIMOLOGIJA vidi legalan … Hrvatski jezični portal
legitimácija — ž 1. {{001f}}term. osobna iskaznica 2. {{001f}}pravn. ovlaštenje za poduzimanje kakvog pravnog čina [aktivna ∼; pasivna ∼] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
legitimácija — e ž (á) 1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / miličnik je zahteval od njega legitimacijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òsoban — òsob|an prid. 〈odr. bnī〉 koji se odnosi na osobu [∼ni problemi intimni problemi]; ličan, intiman, privatan, vlastit ∆ {{001f}}∼na iskaznica isprava kojom se dokazuje identitet osobe; legitimacija; ∼na prava niz prava koja zakonski pripadaju… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
osoban — òsoban prid. <odr. bnī> DEFINICIJA koji se odnosi na osobu, koji je ličan, intiman, privatan, vlastit [osobni problemi intimni problemi] SINTAGMA osobna iskaznica isprava kojom se dokazuje identitet osobe; legitimacija; osobna prava niz… … Hrvatski jezični portal
atliudijimas — atliùdijimas sm. (1) → atliudyti: Atliudijimai yra minėtose vietose randami Kel1881,42. Atliùdijimo raštas KI186. Teisių atliudijimas (legitimacija) LL73. liudijimas; apliudijimas; atliudijimas; išliudijimas; paliudijimas; perliudijimas … Dictionary of the Lithuanian Language
izkazílo — a s (í) knjiž. izkaznica, legitimacija: poveljnik straže je pogledal izkazila / potrebujem samo izkazilo, da sem tam doma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kárta — 1 e ž (ȃ) 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
legitimacíjski — a o (ȋ) pridevnik od legitimacija: imeti legitimacijske listine v redu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pasíven — vna o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
